Nagrajeni oblikovalki, ki sta za mlade izboljšali urbani prostor in uporabniško izkušnjo
Neža Penca: oprema prostora in podoba dogodka Črna lukna
Neža je z magistrskim delom na ALUO opozorila na problematiko praznih stavb in pomanjkanje prostorov za druženje v središču Celja. Projekt Črna lukna je izvedla kot primer začasne rabe zapuščenih lokalov, z oblikovanjem pa je nagovorila predvsem najstnike, šele potem tudi druge prebivalce Celja. Za dobro izvedbo projekta je žirija Neži podelila nagrado v kategoriji Identitete.
Serija plakatov za tridnevni pop up dogodek.
“Imam srečo, da trenutno sodelujem z idealnimi naročniki, ki so me kontaktirali na podlagi nagrajene Črne lukne. Dobro sodelovanje izhaja iz dejstva, da mi zaupajo.”
Projekt Črna lukna je v enaki meri urbana pobuda in oblikovalski projekt. Kako si odkrila interes za prostor in kaj lahko prispevaš kot oblikovalka?
Po navadi pri projektih izhajam iz lastnih tegob, ki jih želim spremeniti in izboljšati. Interes za prostor sem razvila že v času odraščanja in iz lastne potrebe, saj v Celju primanjkuje prostorov z zanimivo vsebino za mlade uporabnike mesta. Glavni vpliv na to, da je prostor velik del mojega zanimanja, ima mama, ki je arhitektka. Za razliko od nje me prostor bolj kot arhitekturno zanima vsebinsko in izkustveno – npr. kako vpliva na počutje. Po drugi strani mi je študijska izmenjava na Danskem dala uvid v dobre prakse začasne rabe objektov, kar mi je koristilo pri razvoju in realizaciji projekta.
Oblikovanje dojemam kot orodje za reševanje »problemov« in mislim, da samo zase ne more delovati, ključno je sodelovanje in povezovanje z drugimi strokami. Sama lahko prispevam z opozarjanjem na prostorske problematike in ponudim začasne iniciative, kot je bila Črna lukna.
Naslovnice za družbena omrežja zaznamuje popačena, ekspresivna tipografija, ki definira celotno identiteto projekta.
V tvojem delu se pojavljajo zasilnost, začasnost in improvizacija, ki se jih številni oblikovalci izogibajo. Zakaj si se odločila za tak pristop?
Zdi se mi, da se pri nas te karakteristike še vedno razumejo slabšalno in naivno. Črna lukna je nastala kot praktičen del magistrske naloge, kar pomeni zelo omejen budget, malo časa in malo posluha s strani mestnih oblasti. Izhajala sem iz danih omejitev, ki so mi pomagale definirati vsebino projekta. Za realizacijo je bilo nujno potrebnega ogromno hajpa, dobrih prijateljev in veliko improvizacije. Kljub temu, da se je tak pristop skoraj sam narekoval, mislim da je pomembno pri ključnih korakih razmisliti o trajnosti vsakega projekta in ga temu prilagoditi.
Kdo so tvoji oblikovalski vzorniki in kdo te trenutno navdušuje?
Carji so Ilse Crawford, Assemble Studio, Sabine Marcelis, Studio Matter, Hirayama, Jan Gehl, Oki Sato, Saša Mächtig. Trenutno me navdušuje še Fredrik Paulsen.
Neža je hipotezo magistrske naloge testirala v praksi in z DIY sredstvi opremila prazen lokal v Celju, organizirala program in oblikovala promocijske materiale.
Na kakšnih projektih želiš delati v prihodnje? Kdo je idealen naročnik in ali sploh obstaja?
Rada bi delala na področju oblikovanja prostorskih izkušenj, na družbeno odgovornih projektih in zanima me oblikovanje izdelkov iz odpadnih polimerov.
Imam srečo, da trenutno sodelujem z idealnimi naročniki, ki so me kontaktirali na podlagi nagrajene Črne lukne. Dobro sodelovanje izhaja iz dejstva, da mi zaupajo. Verjamem, da je veliko možnosti, da oblikovalci najdemo dobre naročnike, če smo pripravljeni sodelovati in komunicirati.
“Največja razlika, ki sem jo spoznala z delom v danskem studiu, je, da se naročniki tam ne vtikajo v stroko.”
Cilj: Pokazati možnosti ugodne, začasne rabe za spodbujanje kulturnega življenja v mestu.
Tridnevni program je obsegal brezplačne delavnice sitotiska, oblikovanja keramike, ilustracije in arhitekture.
Delala si že v slovenskih in tujih kolektivih, kakšne razlike opažaš?
Največja razlika, ki sem jo spoznala z delom v danskem studiu je, da se naročniki tam ne vtikajo v stroko. Všeč mi je bila preprostost in netekmovalnost v kolektivu, predvsem pa družbeno odgovorni tipi projektov. Pri nas se mi zdi, da smo slogovno zelo obremenjeni, kar se mi zdi sekundarnega pomena. Po drugi strani pa so poznanstva v Sloveniji velika prednost pri realizaciji projektov, ker vedno nekdo pozna nekoga, da stvar »zrihta«, haha.
Silina Senica Pintar: spletna aplikacija MiCreate
Silina je med študijem na Fakulteti za dizajn oblikovala spletno aplikacijo MiCreate, ki je namenjena različnim skupinam migrantskih otrok v Evropi, da z njo v šoli lažje predstavijo svojo zgodbo. To lahko storijo z izbiro prednastavljenih ilustriranih ozadij, predmetov, oseb in tekstovnih oblačkov. Otroke spodbuja k učenju jezika, kreativnosti in izražanju. Žirija je projekt označila za hvalevreden in mu podelila nagrado v kategoriji Digitalni produkti in storitve.
“Vedno so dobrodošle konstruktivne kritike drugih oblikovalcev, pa tudi kritike uporabnikov, katerim nameniš produkt. Tudi, če je to zgolj komentar ali pa rezultat uporabniškega testa.”
Spletna aplikacija, s katero migrantski otroci lažje povedo svojo zgodbo, je namenjena uporabi tako na tablicah kot na računalnikih.
Specializirala si se za oblikovanje uporabniške izkušnje (UX) in vmesnikov (UI). Kako si pridobivala znanje, glede na to, da v Sloveniji nimamo posebnih študijskih smeri za ti dve disciplini?
Za UX in UI me je navdušil moj fant in me nato tudi začel učiti osnove. To sem potem sama nadgrajevala z branjem knjig, blogov, člankov, Youtube videov in debatiranjem z drugimi oblikovalci v živo ali preko namenskih Slack kanalov. Zdi se mi, da se najlažje in najhitreje učiš, če imaš mentorja, ki ti pojasni tvoje napake. Prav tako so vedno dobrodošle konstruktivne kritike drugih oblikovalcev, pa tudi kritike uporabnikov, katerim nameniš produkt. Tudi, če je to zgolj komentar ali pa rezultat uporabniškega testa.
Otroku uporabniški račun ustvari učitelj, od tam naprej pa zgodbo piše in oblikuje sam.
Na domačem zaslonu lahko uporabnik pregleduje, dodaja in ureja svoje zgodbe.
Pri oblikovanju aplikacije MiCreate si morala veliko pozornosti nameniti razvoju dobre uporabniške izkušnje za otroke. Kateri so ključni elementi in dobre prakse, ki si jih upoštevala?
Pri načrtovanju in oblikovanju uporabniške izkušnje in vmesnika je potrebno upoštevati nekoliko drugačne smernice, kar je logično že samo po sebi, saj otroci svet dojemajo drugače kot mi odrasli. Otroci določenih starostnih skupin še ne berejo zahtevnejših besedil. Pozornost namenjajo predvsem vizualnim elementom kot so ilustracije, gumbi, orodja, itd. Torej je praksa podobna kot pri slikanicah, igračah in igrah. Problem nastopi, če aplikacijo oblikuješ za več različnih starostnih skupin. Otroci so pri tem še posebno občutljivi: 6-letni otrok lahko nekaj dojema kot otročje, medtem ko 5-letni otrok v tem še vedno uživa. Pri oblikovanju sem želela ujeti stil, ki bo zadovoljil oba segmenta.
Otroci so danes precej bolj spretni z zasloni na dotik kot starejši odrasli, saj so nanje navajeni že od malega, pri uporabi tipkovnic in mišk pa je ravno obratno. To je treba upoštevati pri oblikovanju uporabniškega vmesnika, kar pa je bil zame spet zalogaj, saj aplikacija ni mobilna, temveč spletna in se torej uporablja tako na tablicah kot na računalnikih.
“Ugotovila sem, da mi produktno vodenje dobro leži in me zanima bolj kot samo oblikovanje.”
Projekt kombinira dober UX in ilustracijo, ki je vedno tudi izrazna. Uporabniki – migrantski otroci – prihajajo iz različnih okolij, njihove zgodbe so različne. Kako si združevala elemente, da so lahko povedali svojo zgodbo?
Ilustracije niso samo moje delo, ampak tudi delo mojih sošolcev s Fakultete za dizajn. In ravno to je pripomoglo k raznolikosti, ne samo vsebinski ampak tudi stilski. Imeli smo povsem proste roke. Ilustrirali smo predmete, živali, osebe in ozadja, ki ponazarjajo gozd, puščavo, morje, mesto. Nekaj jih je tudi fantazijskih oz. pravljičnih, da si predvsem mlajši otroci dogodke lahko interpretirajo po svoji domišljiji.
Ilustracije so delo študentov Fakultete za dizajn. Veliko število avtorjev je prispevalo k vsebinski in stilski raznolikosti orodja.
Otrok z urejevalnikom kontrolira vse elemente v zgodb. V orodni vrstici lahko izbira med ozadji, predmeti, liki in besedili.
Na kakšnih projektih trenutno delaš, kako se je nadaljevala tvoja pot po študiju?
Med študijem in po njem sem delala prakso pri agenciji Innovatif. Agencijsko delo me ni preveč veselilo, ker je spekter dela preširok, zato sem odšla k Blub Blub, kjer sem kot UX/UI oblikovalka delala na aplikaciji Speech Blubs, ki je namenjena pomoči pri govorni terapiji za otroke. Tu sem delala kakšno leto in pol, nato sem začela sodelovati s podjetjem Mana Interactive, kjer razvijajo mobilno aplikacijo za mlajše gamerje. Vmes sem sodelovala še na švedskem projektu Yomento in na projektu slovenske agencije Trampolin. V vsem tem bezljanju med podjetji sem se ogromno naučila, vendar tudi iskala samo sebe. Ugotovila sem, da mi produktno vodenje dobro leži in me zanima bolj kot samo oblikovanje. Dobila sem priložnost, da se več o tem naučim pri Outfit7, kjer se jim bom ta mesec pridružila kot produktni vodja.
“Šestletni otrok lahko nekaj dojema kot otročje, medtem ko petletni otrok v tem še vedno uživa. Pri oblikovanju sem želela ujeti stil, ki bo zadovoljil oba segmenta.”
Predogled zgodbe pred zaključkom urejanja, kjer lahko uporabnik izbere postavitev vsebine na ozadju naslovnice.
Več informacij
Neža Penca
nezapenca.com
Silina Pintar
silina.si
Blog Fundacije Brumen je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
